Josef Svoboda: Čarovnik odrskega prostora
typ výstavy: autorská
místo konání: Mestna galerija Ljubljana
termín: 2008/07/07 - 2008/08/31
poznámka:
Čarovnik odrskega prostora
Avtorica razstave Helena Albertová, izjemna poznavalka Svobodovega opusa in avtorica nekaj odmevnih razstav njegovih scenografij, je zasnovala scenarij in prostorsko rešitev v štirih delih in sicer v dveh prostorih v Slovenskem gledališkem muzeju Ljubljana in dveh v Prostorih zbirke Mestne galerije Ljubljana. Na ogled bodo originalne makete in fotogradivo postavitev dramskih iger svetovno znanih dramatikov in opernih predstav velikih svetovnih skladateljev.
Razstavo je pripravil Inštitut za umetnost – Gledališki inštitut v Pragi ob podpori Ministrstva za kulturo Češke Republike. Razstava gostuje v Ljubljani v okviru Programa sodelovanja med Republiko Slovenijo in Češko Republiko v kulturi, znanosti in izobraževanju.
Josef Svoboda je največji češki scenograf druge polovice 20. stoletja, ki si je s svojim delom v gledališčih Evrope in ZDA pridobil svetovno slavo. Od leta 1943, ko je naredil svojo prvo scenografijo za Hölderlinovo pesniško dramo Empedokles, pa do leta 2002, ko je v letu svoje smrti zasnoval še svojo zadnjo scenografijo, ustvaril več kot 600 scenografij in sodeloval z najpomembnješimi gledališkimi režiserji. Je tudi pobudnik in ustanovitelj znamenitega praškega gledališča Laterna magika. Josef Svoboda je gledališko scenografijo razumel kot ustvarjanje novega prostora, ki ni posnetek realne sobe, hiše ali pokrajine, ampak je svetlobo uporabljal kot enega najpomembnejših elementov pri gradnji gledališkega prostora; svetlobo, ki ni le luč reflektorjev,ki osvetljujejo dogajanje na odru, ampak tako kot sta jo razumela tudi gledališka inovatorja z začetka 20. stoletja Gordon Craig in Adolphe Appia: resničnost gledališča ni »resničnost« resničnosti, iluzija, ki jo scenografija ustvari v praznem odrskem prostoru, mora gledalcu omogočiti, da se poistoveti z dramo. Prav tako pa se je Svoboda zgledoval pri češkem avantgardnem gledališčniku E. F. Burianu, ki je s svojim delom pred drugo svetovno vojno navdihnil tudi slovenskega režiserja Frana Žižka. S svojim ustvarjalnim opusom je Josef Svoboda dokazal, da je gledališče umetnost, ki se vedno znova rodi iz praznine in črnine odrskega prostora in da je bilo mogoče tudi v času, ko je bila Češkoslovaška socialistična republika del vzhodnega bloka in pod nenehnim sovjetskim pritiskom, snovati drzne in celo prevratniške gledališke eksperimente.
Josef Svoboda je bil pogost gost na evropskih in ameriških univerzah, kjer je predaval o možnostih in pomenu scenografije.
Vabimo vas tudi na predavanje v torek, 8. julija ob 11. uri v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja na Mestnem trg 17 v Ljubljani (dvoranica v I. nadstropju) o znamenitem češkem scenografu z avtorico razstave Heleno Albertovó.
